7 glavnih groženj kibernetski varnosti, ki vplivajo na dobavno verigo
Predstavitev
Upravljanje dobavne verige je v zadnjih letih postalo vse bolj zapleteno, saj se vse več podjetij zanaša na zunanje prodajalce in ponudnike storitev. Zaradi tega zanašanja so podjetja izpostavljena vrsti novih tveganj kibernetske varnosti, ki so lahko velika Vpliv o operacijah.
V tem članku si bomo ogledali sedem glavnih groženj kibernetski varnosti, s katerimi se danes sooča dobavna veriga.
1. Zlonamerni notranji uporabniki
Ena najpomembnejših groženj dobavni verigi so zlonamerni notranji uporabniki. To so posamezniki, ki imajo zakonit dostop do sistemov in podatkov podjetja, vendar ta dostop uporabljajo za prevaro ali krajo.
Zlonamerni insajderji pogosto natančno poznajo sisteme in procese podjetja, zaradi česar jih je težko odkriti in preprečiti. V mnogih primerih jih odkrijejo šele, ko povzročijo veliko škodo.
2. Prodajalci tretjih oseb
Druga velika grožnja dobavni verigi prihaja od tretjih ponudnikov. Podjetja tem prodajalcem pogosto oddajajo kritične funkcije, kot so transport, skladiščenje in celo proizvodnja.
Zunanje izvajanje lahko sicer prihrani denar in poveča učinkovitost, hkrati pa podjetja izpostavi novim tveganjem kibernetske varnosti. Če pride do vdora v sisteme prodajalca, lahko napadalec pridobi dostop do podatkov in sistemov podjetja. V nekaterih primerih so napadalci celo uspeli ugrabiti sisteme prodajalcev, da so lahko napadli stranke podjetja.
3. Skupine za kibernetski kriminal
kibernetski kriminaliteti skupine so organizirane skupine kriminalcev, ki so specializirane za izvajanje kibernetskih napadov. Te skupine pogosto ciljajo na določene panoge, kot so zdravstvo, maloprodaja in proizvodnja.
Napadalci običajno ciljajo na sisteme dobavne verige, ker ponujajo ogromno dragocenih podatkov, na primer o strankah Podatki, finančne evidence in lastniške informacije o podjetju. Z vdorom v te sisteme lahko napadalci povzročijo znatno škodo podjetju in njegovemu ugledu.
4. Haktivisti
Haktivisti so posamezniki ali skupine, ki hekerstvo uporabljajo za pospeševanje politične ali družbene agende. V mnogih primerih izvajajo napade na podjetja, za katera menijo, da so vpletena v neko obliko krivice.
Čeprav so haktivistični napadi pogosto bolj moteči kot uničujoči, lahko še vedno močno vplivajo na delovanje. V nekaterih primerih je napadalcem uspelo dostopati do občutljivih podatkov podjetja, kot so podatki o strankah in finančni zapisi, ter jih izdati.
5. Državno sponzorirani hekerji
Hekerji, ki jih sponzorira država, so posamezniki ali skupine, ki jih sponzorira nacionalna država za izvajanje kibernetskih napadov. Te skupine običajno ciljajo na podjetja ali panoge, ki so ključne za infrastrukturo ali gospodarstvo države.
V mnogih primerih si napadalci, ki jih sponzorira država, želijo pridobiti dostop do občutljivih podatkov ali intelektualne lastnine. Morda želijo tudi motiti delovanje ali povzročiti fizično škodo na objektih podjetja.
6. Industrijski krmilni sistemi
Industrijski nadzorni sistemi (ICS) se uporabljajo za upravljanje in spremljanje industrijskih procesov, kot so proizvodnja, proizvodnja energije in obdelava vode. Ti sistemi so pogosto nadzorovani na daljavo, zaradi česar so ranljivi za kibernetske napade.
Če napadalec pridobi dostop do sistema ICS, lahko povzroči znatno škodo podjetju ali celo nacionalni infrastrukturi. V nekaterih primerih je napadalcem uspelo na daljavo onesposobiti varnostne sisteme, kar je povzročilo industrijske nesreče.
7. Napadi DDoS
Porazdeljeni napad z zavrnitvijo storitve (DDoS) je vrsta kibernetskega napada, ki poskuša onemogočiti sistem ali omrežje tako, da ga preplavi s prometom iz več virov. Napadi DDoS se pogosto uporabljajo kot orožje v političnih ali družbenih sporih.
Čeprav so napadi DDoS lahko moteči, le redko povzročijo kršitve podatkov ali drugo resno škodo. Še vedno pa lahko močno vplivajo na delovanje, saj lahko sisteme in omrežja za dalj časa onemogočijo.
zaključek
Grožnje kibernetski varnosti za dobavno verigo se nenehno razvijajo in ves čas se pojavljajo nova tveganja. Za zaščito pred temi grožnjami je pomembno, da imajo podjetja vzpostavljeno celovito strategijo kibernetske varnosti. Ta strategija mora vključevati ukrepe za preprečevanje napadov, odkrivanje kršitev in odzivanje na incidente.
Ko gre za dobavno verigo, je kibernetska varnost odgovornost vseh. S sodelovanjem lahko podjetja in njihovi partnerji naredijo dobavno verigo bolj varno in odporno na napade.
